Davek od premoženja
Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki imajo v lasti drugo ali več nepremičnin, tudi če te niso večje od 160 m2. V to kategorijo sodijo stavbe, deli stavb, stanovanja ali hiše, vikendi, garaže, ki niso del bloka ali hiše. Davka ni treba plačati za stanovanjske nepremičnine, katerih površina ni večja od 160 m2 in lastnik ali družinski člani stalno prebivajo v njej. Pravna ureditev tega davka izhaja še iz Zakona o davkih občanov iz leta 1988.
Zavezanec za davek
Zavezanec za davek je lastnik oziroma uživalec nepremičnine. Davek se plača ne glede na to, ali lastnik (oziroma uživalec) nepremičnino uporablja sam ali jo daje v najem.
Davčna obveznost
Davčna obveznost nastane ob pridobitvi nepremičnine (tj. ko je sklenjena prodajna ali darilna pogodba, ob dedovanju…). Kadar je bila nepremičnina na novo zgrajena, nastane davčna obveznost z izdajo dovoljenja za uporabo. Če zavezanec začne nepremičnino uporabljati pred izdajo dovoljenja, nastane davčna obveznost z začetkom uporabe teh prostorov.
Davčna osnova
Osnova za izračun davka je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek ali rekreacijo, ki je ugotovljena na podlagi določil Pravilnika o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti ter sistemu točkovanja.
Kadar je nepremičnina v solasti več lastnikov, se vrednost stanovanjske površine deli v razmerju s solastniškimi deleži.
Osnova za davek od premoženja na posest stavb se lahko zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine. Davčna osnova se zniža samo pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Na enak način se zniža davčna osnova tudi lastniku stavbe, dela stavbe oziroma stanovanja, v katerem biva imetnik stanovanjske pravice, kateremu je bilo stanovanje dodeljeno z odločbo.
Davčna stopnja
Stopnja davka od premoženja je odvisna od vrste nepremičnine in njene vrednosti. Finančni urad letno objavi valorizirane zneske za odmero davka, osnova za davek pa je vrednost nepremičnine, ki jo ugotavlja Geodetska uprava RS.
Olajšave in oprostitve plačila davka
Prvi lastniki novih stanovanjskih hiš, stanovanj ali garaž so oproščeni plačila davka za dobo desetih let. Začasno oprostitev plačila davka mora zavezanec uveljaviti s posebno vlogo, ki jo vloži pri pristojnem davčnem organu.
Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost vrednost te nepremičnine povečala za več kot 50 %.
Olajšava se prizna zavezancu, ki je v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, v nepremičnini stalno prebival z več kot tremi družinskimi člani. V tem primeru se odmerjeni davek zniža za 10 % za četrtega in enako za vsakega nadaljnjega člana družine.
Davek od premoženja se ne plačuje za kmetijska gospodarska poslopja. Prav tako ga ne plačuje lastnik poslovnih prostorov, ki prostore uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. Davka so oproščeni tudi kulturni spomeniki oziroma stavbe, ki se jih iz objektivnih razlogov ne da uporabljati.
Vložitev napovedi
Napoved zavezanec vloži v 15 dneh od pridobitve nepremičnine (z nakupom, dedovanjem, podaritvijo, izdaje dovoljenja za uporabo) pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži. Če ima zavezanec več nepremičnin, mora za vsako vložiti ločeno napoved. Za odmero davka od premoženja od stanovanjskih prostorov, prostorov za počitek oziroma rekreacijo in garaže mora zavezanec vložiti Napoved za odmero davka od premoženja – stanovanjski prostori, prostori za počitek oziroma rekreacijo in garaže. Za odmero davka od premoženja od poslovnih prostorov mora zavezanec vložiti Napoved za odmero davka od premoženja – poslovni prostori. Prav tako je treba v 15 dneh javiti vse spremembe, ki lahko vplivajo na davčno obveznost.
Odmera davka
Davek se odmeri letno vnaprej, odmeri se ga na podlagi uradnih podatkov ali pa napovedi davčnega zavezanca. Davek se plačuje v trimesečnih obrokih. Če davek ne presega 200 EUR, se ga plačuje v dveh polletnih obrokih.